Večina racionalistov pojasnjuje svoje razlaga sanj drugih kot namišljeno doživetje zvokov, slik in drugih občutkov med spanjem. Nekateri znanstveniki in zdravniki ne cenijo prave vrednosti sanj in za njih pravijo, da so naključno podoživljanje vsakodnevnih dogodkov, da so sanje zrcalo naših želja ali strahov. Spet drugi raziskovalci, kot na primer dr. Claudio Basetti pa ugotavljajo, da je v tem trenutku še popolnoma odprto vprašanje, kako sanje v resnici nastanejo in čemu služijo. Za natančnejše zaključke bo potrebno opraviti še veliko raziskav razlaga sanj.
Vendar so že do najzgodnejših začetkov človeka prevzemale njegove sanje. Stari Egipčani so verjeli, da so sanje sporočila bogov in že 1300 let pr. n. št. izdelali prvo sanjsko knjigo. Sanjska knjiga je imela več kot 200 razlaga sanj. Svoje sanjske knjige so imeli tudi Asirci in znano je, da je bilo v knjižnici asirskega kralja Asurbanipala najti tovrstne knjige že iz leta 2000 p. n. š. Njegova knjiga naj bi bila eden glavnih virov Grku Artemidorusu, ki je napisal najznamenitejšo sanjsko knjigo antičnega sveta. Grki so uporabljali egipčanske, asirske, židovske, babilonske in perzijske teorije o sanjah. Tudi oni so verjeli, da so sanje božanska sporočila.
Razlagalce sanj so cenili že od pamtiveka. Faraon je razlagal svoje sanje o sedem debelih in sedem suhih krav. Jožef mu je iz tega napovedal prihodnost. Na začetku 20. stoletja je zanimanje za sanje naraslo zaradi Sigmunda Freuda in Carla Gustava Junga.
Pripadniki starih kultur so sanjam pripisovali veliko večji pomen, kot realnosti. Prepričani so bili, da je sanjski svet živa vez z onostranstvom, sanje pa sporočila bitij, ki učijo globoke življenjske modrosti. Poznali so veliko načinov, s katerimi so si skušali sanje zapomniti in predreti v najglobje plasti njihove vsebine, ameriški Indijanci pa so v ta namen izdelovali lovilce sanj.
V stanju sna je naš duh odprt in občutljiv in zato nas lahko, če prisluhnemo dobrim sanjam in se po njih ravnamo, usmerijo na pravo pot. Dobra razlaga sanj nas popelje do prave rešitve, ki jo trenutno iščemo, ali pa nam služi kot svarilo, da se bomo prav odločili v odločilnem trenutku.
Sodobni človek svoje sanje pogosto pozablja, saj se je naučil zanikati vrednosti lastne notranje modrosti.