admin
Rastejo v oddaljenih neonesnaženih hribih in dolinah v Tibetu in Mongoliji, v tleh, ki je zelo bogata s hranili. Našteli bomo le nekaj njihovih zdravilnih učinkov. Goji jagode varujejo jetra , izboljšujejo vid, izboljšujejo delovanje ledvic, izboljšujejo prebavo, kurijo maščobe, spodbujajo delovanje imunskega sistema – limfocitov, interlevkinov 2, imunoglobulinov, izboljšajo prekrvavitev in s tem podpirajo preskrbo z hranili, izboljšujejo spolno delovanje in plodnost, krepijo libido in energijo, spodbujajo dolgo življenje, ker prinašajo življenjsko podporo krvi v vse notranje organe. Testi študij kažejo, da goji jagode preprečujejo rast rakavih celic, zmanjšujejo glukozo v krvi in nižjo raven holesterola. Imajo edinstvene bioaktivne polisaharide (LBP), ki so ključni označevalci za izgradnjo dobrega odziva imunskega sistema.
Lahko jih pripravimo na več načinov. Uporaba oziroma priprava goji jagode je zelo preprost, vse kar potrebujemo je le kanček domišljije. Lahko jih dodamo k toplim in hladnim žitaricam ali muslijem, stresemo jih lahko v mešalnik in naredimo sadni sok ali smoothie. Dodamo pest jagod v steklenico vode, pa jih lahko jeste kot pijete. Priljubljena uporaba je v mešanici s sadjem in z oreščki, ali pa spečite pecivo in naredite čaj. Obstaja veliko receptov in odličnih načinov za njihovo uživanje. Z malo domišljije so goji jagode lahko dober kulinarični užitek! “Goji” jagoda je znana kot tibetansko jagodičevje, in se tradicionalno uporabljajo v tej kulturi že stoletja. V geografsko območje te starodavne kulture (Indo tibetansko mongoljiska) je vključen Butanu in vsa Mongolija in velik delež Kitajske. Tibet je bil veliko večji v tistem času. V tradicionalni tibetanski medicini površine nabiranja rastlin, ostanejo na istih lokacijah, kot včasih in neupošvevajo političnih meja in spremeb ozemlja. Tibetanska jagodičevja so starodavne kulture uporabljala kot hrano, zaradi njene nevtralne energetske narave.
Goji jagode niso ne enegrijsko mrzle in ne vroče po svoji naravi. V tradicionalnih zdravilih se uporabljajo zaradi istega razloga. Lahko ga uporabljamo v zelo širokem spektru tibetanske medicine. “Goji” je ime za jagodo, ki se nanaša na vrsto tibetanske Lycium (goji) jagodo, ki je avtohtona na tradicionalno tibetansko in mongolskih botaničnih regijah nabiranja. Tibetanski zdravniki in nomadski prebivalci v teh območij jih uporabljajo že stoletja. Dokaj pred kratkim, okoli 1996 so si ime “Goji” “sposodili” tudi za kitajske jagode, z pravim imenom wolfberry. Sedaj se uporablja ime goji za trženje obeh vrst jagod in to je povzročilo zmedo na trgih in je žal še vedno prisotna. Zanimivo je tudi, kako je ime goji sploh nastalo oz. se prijelo. Na Kitajskem ni tradicionalno in niti moderno sklicevanje na ime “Goji”. Ime Goji je skupek številnih domačih besed, in se je bil prvotno oblikoval leta 1973. Ko so na embalažo za čaj, ki je vseboval goji jagode napisali “goji”, se je ime kar obdržalo. Lokalni žanjec, in tudi mi bi morali skrbno razlikovati tibetanske jagode Lycium sorte “Goji”, od sorodnih kitajskih wolfberry (Lycium barbarum). Treba je povedati in poudariti, da se te dve vrsti jagod, med seboj razlikujejo tako v njegovi hranilni vrednosti, kot v njigovi izdelavi. Tudi energijske lastnosti se razlikujejo, prav tako kot regije, in pogoji, v katerih ti dve različni Lycium jagode rastejo.
1. Superhrana – Brokoli
Samo dva brokolija, surova ali rahlo kuhana, štejeta kot zelenjavni del našega obroka. Ne le, da brokoli vsebuje antioksidante, vključno z vitaminom C, vendar je še posebej dober vir folata (naravno nastalo folno kislino). Povečanje vnosa folne kisline zelo koristi pri preprečevanju bolezni srca. Brokoli vsebuje tudi antioksidant, ki se imenuje lutein. Ta superhrana lahko zadržuje napredovanje starostne makularne degeneracije. Le ta vpliva na 10 odstotkov ljudi, starejših od 60 let in je glavni vzrok za okvaro vida in slepoto. Končno, brokoli vsebuje tudi ti snovi, ki imajo posebne lastnosti in pomagajo proti nastanku raka.
2. Superhrana – Jabolka
Ste vedeli, da je več kot 7.500 sort jabolk in da jih gojijo po vsem svetu? Jabolka so polna antioksidantov, predvsem vitamina C, ki nam pomaga ohraniti zdravo kožo in dlesni. Zgolj eno jabolko na dan nam zagotavlja četrtino vaše dnevne potrebe vitamina C. Jabolka vsebujejo tudi obliko topne vlaknine imenovane pektin, ki lahko pomaga znižati raven holesterola v krvi in omogoča ohranjati zdrav prebavni sistem. Jabolko prav tako vsebuje ogljikove hidrate z nizkim glikemičnim indeksom (GI) tipa. Jabolko se počasi prebavi ter se počasi absorbira v krvni obtok kot glukoza, kar povzroča postopno naraščanje ravni sladkorja v krvi. Jabolka lahko pomagajo pri nadzorovanju telesne teže. Ta suprehrana pa lahko tudi diabetikom pomaga nadzirati raven njihovega krvnega sladkorja.
3. Superhrana – Pečen fižol
Pečen fižol je prehransko prava bomba beljakovin, vlaknin, železa in kalcija. Vsebuje ogljikove hidrate, kot jabolka, z nizkim glikemičnim indeksom GI. Paradižnikova omaka, ki zajema pečen fižol je tudi dober vir likopena, drugi močan antioksidant in je dokazano, da pomaga pri preprečevanju bolezni srca in raka na prostati. Netopne vlaknine v pečenem fižolu se ne prebavijo, ampak se premikajo v debelo črevo, kjer ga bakterije, ki delujejo na njem izdelajo v kratko-verižne maščobne kisline. Te maščobne kisline ohranijo sluznico debelega črevesa in ga zaščitijo pred rakotvornimi vsiljivci.
4. Superhrana – Oljčno olje
Več velikih študij kaže, da so nenasičene maščobe v olivnem olju dobre za srce. Oljčno olje nižja slab holesterol in povečuje dobre ravni. Oljčno olje je bogato z antioksidanti in to je verjetno eden od ključnih in najboljših lastnosti tega sredozemska živila. Vendar pazite na kalorije! Tudi zelo malih količinah, kot je naprimer žlica olja, vsebuje kar 120 kilokalorij, kar je enako kot velik kos kruha in masla.
5. Superhrana – Polnozrnati kruh s semeni
Kruh, ki vsebuje veliko semen in je spečen iz polnozrnate moke ima nizek glikemični indeks (GI), ki lahko varuje pred boleznimi srca. Ker zmanjšuje lakoto nam tako pomagaja pri nadzorovanju telesne teže. Prav tako je poln vlaknin, ki ohranja črevesje delovno učinkovito. Kruh s semeni vsebuje esencialne maščobne kisline. Študije kažejo, da lahko tudi štiri kosci kruha iz soje in lanenega kruha na dan lajšajo “navale vročine” v menopavzi. Slaba stran kruha je, da kruh vsebuje veliko soli. Vendar pa je dobra novica, da so v kruh proizvajalci začeli dajati manj soli. V kolikor ste radi v kuhinji , zato ker uživate v kuhi in peki se potrudite in kruh spečite sami.
Večina racionalistov pojasnjuje svoje razlaga sanj drugih kot namišljeno doživetje zvokov, slik in drugih občutkov med spanjem. Nekateri znanstveniki in zdravniki ne cenijo prave vrednosti sanj in za njih pravijo, da so naključno podoživljanje vsakodnevnih dogodkov, da so sanje zrcalo naših želja ali strahov. Spet drugi raziskovalci, kot na primer dr. Claudio Basetti pa ugotavljajo, da je v tem trenutku še popolnoma odprto vprašanje, kako sanje v resnici nastanejo in čemu služijo. Za natančnejše zaključke bo potrebno opraviti še veliko raziskav razlaga sanj.
Vendar so že do najzgodnejših začetkov človeka prevzemale njegove sanje. Stari Egipčani so verjeli, da so sanje sporočila bogov in že 1300 let pr. n. št. izdelali prvo sanjsko knjigo. Sanjska knjiga je imela več kot 200 razlaga sanj. Svoje sanjske knjige so imeli tudi Asirci in znano je, da je bilo v knjižnici asirskega kralja Asurbanipala najti tovrstne knjige že iz leta 2000 p. n. š. Njegova knjiga naj bi bila eden glavnih virov Grku Artemidorusu, ki je napisal najznamenitejšo sanjsko knjigo antičnega sveta. Grki so uporabljali egipčanske, asirske, židovske, babilonske in perzijske teorije o sanjah. Tudi oni so verjeli, da so sanje božanska sporočila.
Razlagalce sanj so cenili že od pamtiveka. Faraon je razlagal svoje sanje o sedem debelih in sedem suhih krav. Jožef mu je iz tega napovedal prihodnost. Na začetku 20. stoletja je zanimanje za sanje naraslo zaradi Sigmunda Freuda in Carla Gustava Junga.
Pripadniki starih kultur so sanjam pripisovali veliko večji pomen, kot realnosti. Prepričani so bili, da je sanjski svet živa vez z onostranstvom, sanje pa sporočila bitij, ki učijo globoke življenjske modrosti. Poznali so veliko načinov, s katerimi so si skušali sanje zapomniti in predreti v najglobje plasti njihove vsebine, ameriški Indijanci pa so v ta namen izdelovali lovilce sanj.
V stanju sna je naš duh odprt in občutljiv in zato nas lahko, če prisluhnemo dobrim sanjam in se po njih ravnamo, usmerijo na pravo pot. Dobra razlaga sanj nas popelje do prave rešitve, ki jo trenutno iščemo, ali pa nam služi kot svarilo, da se bomo prav odločili v odločilnem trenutku.
Sodobni človek svoje sanje pogosto pozablja, saj se je naučil zanikati vrednosti lastne notranje modrosti.
Ne glede na to, ali priznamo ali ne, naš pogled na svet temelji na zahodni znanstveni misli. Način razmišljanja in naše samorazumevanje sta zgrajena na podlagi takšnih znanstveih modelov, kot so nam jih predstavili v šolah.
Do nedavnega je vse temeljilo na nekaj stoletij stari fiziki. Tu mislim predvsem na to, da imamo sami sebe za bitja iz trdne snovi. Definicija vesolja kot sistema predmetov iz trdne snovi je predvsem plod dela Isaaca Newtona. S pomočjo Newtonove mehanike so uspešno razložili gibanje planetov, mehaničnih naprav in pretakanje tekočin. Vesolje naj bi bil ogromen mehanski sistem, po Newtonovih zakonih gibanja.Te zakone so imeli so imeli za temeljne zakone narave, Newtonovo mehaniko pa za najpopolnejšo teorijo o naravnih pojavih. Ti zakoni so utrjevali prepričanje o absolutnem času in prostoru in o strogo vzročni naravi naravnih pojavov. Vse je bilo mogoče objektivno opisati. Vsaka fizikalna reakcija je imela fizikalni vzrok, vse se je kotalilo kot krogle na biljartni mizi.
Večji del našega vsakdanjega življenja se še vedno odvija po Newtonovih zakonih. Vsaka svoja doživetja razlagamo v okvirih absolitnega, tridimenzionalnega sveta in linearno potekajočega časa. Vsi nosimo ure. V življenju, kakršnega smo si ustvarili in ki poteka večidel linearno, jih pač potrebujemo. Ko takole iz dneva v dan hitimo, prizadevajoč si, da bi bili »točni«, tudi sami sebe dojemamo kot mehanična bitja in pozabljamo na globje notranje človeško doživljanje.
Leta 1905 je Albert Einstein objavil svoje delo Specialna teorija relativnosti in sesul vse osnovne koncepte Newtonove razlaga sveta. Po teoriji o relativnosti vesolje ni tridimenzionalen prostor in čas ni posebna entiteta. Oboje je tesno povezano in predstavlja štiridimenzionalini kontimuum »prostor – čas«. Se pravi, da ne moremo govoriti o prostoru brez časa niti o času brez prostora. Poleg tega, čas ne poteka niti linearno niti absolutno. Potekanje časa je relativno.
Leta 1964 je fizik J.S. Bell objavil matematični dokaz z imenom Bellov teorem. Bellov teorem matematično podpira koncept povezanosti podatomskih delcev, ki presega prostor in čas, tako da vse, kar se zgodi v enem delcu, učinkuje tudi na druge. Učinek je takojšen in zanj ni potreben nikakršen »čas«. Enistainova relativnostna teorija pravi, da delci ne morejo potovati hitreje od svetlobe. Po Bellovem teoremu pa lahko učinkujejo na nadsvetlobni ravni, se pravi, da je njihovo učinkovanje hitrejše od svetlobne hitrosti. Bellov teorem podpirajo tudi eksperimenti. Govorimo o fenomenu, ki presega okvire Einsteinove teorije relativnosti.
Fizik dr. David Bohm je v svoj knjigi The Implicate order zapisal, da so delci med seboj povezani neposredno, dinamična razmerja med njimi so nepreklicno odvisna od stanja celotnega sistema. Pred nami se kaže nov pojem neločljive celote, ki je v nasprotju s starim razmišljanjem o svetu kot o skupku ločenih in neodvisnih obstoječih delov.
Čas je, da prevzamemo nov način razmišljanja in razširimo okvire stvarnosti. Svoje doživljanje lahko opišemo kot fenomen, ki ga hkrati opazujemo in ustvarjamo. Opazovalec učinkuje na opazovano. Notranji svet vpliva za zunanji in vse med sabo je neločljivo povezano.
Pri svojem delu, svetovanju za osebno in poslovno uspešnost, se srečujem z mnogimi ljudmi in vsak od njih je drugačen. Vsak ima svoje želje, hrepenenja, cilje, sanje. In vsak ima svojo zgodbo, ki mu jo narekuje življenje.